Slovenci radi rečemo, da smo športen narod. Kaj pa je sploh šport ter kaj so njegove dobre in slabe plati? Med telesno dejavnost spadajo vse oblike gibanja, npr. če hodite po stopnicah, greste s kolesom v službo ali pa vrtnarite. Telesni dejavnosti, namenjeni izboljšanju telesne pripravljenosti ali zdravja, pravimo telesna vadba. Kadar pa govorimo o športu, mislimo na organizirano in načrtovano telesno vadbo s pravili, ki pogosto vključuje tekmovanje ali vsaj primerjanje rezultatov. Torej gre pri športu za neka strukturirana pravila in tudi tekmovalnost. Šport pogosto združuje vadbo in tekmovalni vidik – prisoten je element vadbe za izboljšanje sposobnosti, hkrati pa je tudi cilj premagati nasprotnika ali samega sebe, torej doseči boljši rezultat (npr. maraton).
MLADOST IN ŠPORT
Ukvarjanje s športom in intenzivna telesna dejavnost sta že v mladosti izjemno pomembna. Znano je tudi, da imajo tisti otroci, ki so intenzivno telesno dejavni več kot uro na dan, boljši uspeh v šoli kot tisti, ki so intenzivno telesno dejavni manj kot eno uro (Sember idr., 2018). Eden izmed razlogov, zakaj je pomembno, da se že v mladosti ukvarjamo s športom, je ta, da je veliko večja verjetnost, da se bomo z njim ukvarjali tudi pozneje v življenju. Tudi če se ne bomo več ukvarjali s tekmovalnim športom, bomo zaradi te navade zelo verjetno več vadili. Posamezniki, ki so nekoč tekmovali v športu, bodo bolj verjetno motivirani za vadbo z notranjimi motivi, kot je na primer užitek v vadbi. Tisti, ki niso nikoli trenirali športa, pa začnejo vaditi zaradi zunanjih motivov, kot je npr. izguba telesne teže, vendar so pogosto neuspešni in z vadbo kmalu prenehajo (Vučković in Kajtna, 2023).
Znano je, da udeležba v športu močno vpliva na količino telesne dejavnosti in zmogljivosti ter s tem izboljšuje naše zdravje (Malm idr., 2019). Z novejšimi načini obdelave podatkov pa lahko izračunamo tudi neposredne vplive na dolžino življenja (ang. lifespan). Na primer v študiji, kjer so 46 let raziskovali različne parametre, ki vplivajo na dolžino našega življenja, so ugotovili, da je največji pokazatelj, kako dolgo bomo živeli, VO2 (Clausen idr., 2018). To je največja količina kisika, ki ga lahko naše srce porabi v minuti; temu pojavu pogovorno pogosto rečemo vzdržljivost ali kondicija, pridobivamo pa jo z vzdržljivostnimi športi, kot so tek, plavanje, kolesarjenje, veslanje …, ali pa v fitnesu s tako imenovanimi intervalnimi treningi. Za vsak mililiter kisika/minuto, ki ga naše telo lahko porabi, bomo živeli povprečno 45 dni dlje.
Vendar pa ni samo dolžina življenja pomembna, pomembna je tudi kvaliteta življenja v poznejših letih. Znano je, da je za dolžino življenja brez kroničnih bolezni in invalidnosti (ang. healthspan) eden glavnih kazalnikov mišična masa. Še posebej v zrelem življenjskem obdobju je količina mišične mase, še posebej spodnjih okončin in trupa, povezana s samostojnostjo. Šport in telesna vadba nam pomagata pridobiti ter pozneje tudi ohranjati telesno in prav tako kostno maso. Hkrati pa imajo športniki s tem, ko imajo več mišične mase, tudi višji bazalni metabolizem, kar pomeni, da več kalorij porabijo v mirovanju. Posledično lahko pojejo več hrane, ne da bi se zredili in pridobili odvečno maščobo, ki je tudi povezana z več bolezenskimi stanji.
TEKMOVALNOST
Šport je v svoji osnovi tekmovalen, kar tudi ima svoje pluse in minuse. Nekateri športni psihologi so mnenja, da naj otroci, mlajši od 12 let, še ne bi tekmovali, saj niso še sposobni dojeti koncepta poraza, zato jih lahko poraz demotivira in nehajo trenirati. Tudi prezgodnja specializacija v športu bi lahko imela prej negativne kot pozitivne učinke (LaPrade idr., 2016). Zato pa nas tekmovanje v najstniških letih nauči veliko, od truda in sodelovanja do prenašanja poraza. Slovenski raziskovalci so med lockdownom ugotovili, da so tisti Slovenci, ki so v mladosti tekmovali v kakšnem športu, veliko bolj imuni na različne duševne motnje, kot sta depresija in anksioznost (Kajtna in Vučković, 2022). Predvidevajo, da je to zato, ker so se navadili občutka poraza in potem takšne negativne življenjske situacije, kot je bilo npr. zaprtje zaradi covida-19, nanje nimajo tako velikega vpliva.
Nasploh velja mnenje, da imata rekreativni šport in redno gibanje izjemno pozitiven vpliv na duševno zdravje. V zadnjih letih je v nekaterih državah, npr. v Veliki Britaniji in skandinavskih državah, eden glavnih razlogov za vadbo ravno ohranjanje duševnega zdravja. V reviji Lancet so objavili študijo, v katero je bilo vključenih 1,2 milijona prebivalcev, in dokazali, da je šport odlična preventiva, včasih pa je lahko tudi kurativa pri nekaterih okvarah duševnega zdravja (Chekroud idr., 2018).
Po drugi strani pa lahko specializacija znotraj športa in konkurenčno vzdušje vodita do poškodb, pretreniranosti, povečane psihološke obremenitve in zmanjšane motivacije za trening. Več kot polovica rekreativnih športnikov se je že srečala z neko vrsto poškodbe, približno četrtina v zadnjem letu (Grice idr., 2014). Po nekaterih podatkih naj bi tisti, ki se ukvarjajo s športom ali vadbo, imeli 1,8-krat večjo možnost za poškodbo kot tisti, ki so neaktivni (Nyhus Hagum idr., 2023). Še posebej so za poškodbe nevarni ekipni športi, saj se tam v povprečju zgodi 6,16 poškodbe/1000 ur treninga, pri individualnih športih pa 2,88 poškodbe/1000 ur treninga (Theisen idr., 2013). Še posebej moramo biti previdni, da se pred vadbo dobro ogrejemo in da ne pretiravamo z zahtevnostjo. Vadbo je treba prilagoditi glede na predznanje, sposobnosti, starost vadečih in tudi ostale razmere (vreme, oprema …).
VREDNOST ŠPORTA
Kaj pa cena športa? Angleški raziskovalci so skupaj z organizacijama European Data Hub in Europeactive izračunali, da bi evropske države za vsak evro, ki se investira v šport in telesno vadbo, prejele nazaj 4 evre v obliki manj porabe v zdravstvu, preprečenih bolniških odsotnosti …Seveda imajo tudi poškodbe svojo ceno, na primer samo v Angliji je zdravstvena oskrba poškodb v letu 2023 ocenjena na 0,13 milijarde funtov. Vseeno pa so pozitivni ekonomski učinki športa veliko višji, kajti z vadbo preprečijo toliko primerov sladkorne bolezni tipa 2, da privarčujejo 2,66 milijarde (Sport England, 2024).
Raziskovanje ekonomskih učinkov športa bo še posebej pomembno v času, ko je zdravstveni sektor vse slabši. Po nekaterih podatkih (Europeactive, 2025) je samo 6 % verjetnosti, kako dolgo bomo živeli, povezane z dostopom do zdravstvenih storitev. V zdravstvene storitve se vlaga približno 90 % sredstev. Po drugi strani pa je naš življenjski slog (vadba, prehrana, spanje) odgovoren za 37 % verjetnosti, kako dolgo bomo živeli – za to se porabi približno 9 % razpoložljivih sredstev. Zato bomo v prihodnosti morali več resursov vložiti v naš življenjski slog, kjer šport in vadba igrata osrednjo vlogo.
Šport ima tudi veliko drugih vplivov na ljudi, saj nas športni uspehi naših športnikov navdihujejo s ponosom in združujejo skozi navijanje. Zato je šport nepogrešljiv del našega življenja – življenje, polno športa in vadbe, pa je nekaj najlepšega.
